KRANJSKA KLOBASA

Kranjska klobasa je slovenska narodna mesna jed. Le ta izhaja iz kulturne dediščine kolin in se v pisnih virih omenja že v drugi polovici 19. stoletja, njeno ime pomeni mesna klobasa s Kranjskega. Zgodba o Kranjski klobasi pa pravi, da naj bi ime izviralo iz časov cesarja Franca Jožefa, saj naj bi se le ta med potjo skozi deželo Kranjsko ustavil v gostilni v Naklem, kjer pa mu je gostilničar lahko ponudil le navadno hišno klobaso. Cesar je klobaso poskusil in navdušeno odgovoril: "Pa saj to ni navadna, to je Kranjska klobasa!" Pa preidimo k bistvu, prava kranjska klobasa je že od 6. januarja 2015 navedena v registru zaščitenih geografskih označb. To pomeni, da se sme izdelovati le po Pravilniku o Kranjski klobasi z zaščiteno geografsko označbo. Le ta mora vsebovati vsaj 75 - 80 % svinjskega mesa I in II. kategorije in največ 20 - 25 % trde slanine brez kože. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi z bukovimi drvmi in toplotno obdela na središčni temperaturi do 70 °C.

Klobasa je odlična izbira ko si zaželimo samostojni hitri obrok ali mesni dodatek k jedem na žlico. Saj jedi doda tisti tapravi vonj in okus mladosti.